{"id":4398,"date":"2020-08-04T11:05:33","date_gmt":"2020-08-04T09:05:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.fekk.si\/?p=4398"},"modified":"2020-08-04T12:35:52","modified_gmt":"2020-08-04T10:35:52","slug":"hommage-uvodnik","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/hommage-uvodnik\/","title":{"rendered":"Hommage: Izredni"},"content":{"rendered":"<p>[vc_row][vc_column][vc_column_text]V nekem intervjuju v sklopu Berlinala (leta 2010) je Ruben \u00d6stlund dejal, da bi raje kot celove\u010derce snemal kratke filme, \u010de bi ti prinesli toliko pozornosti kakor celove\u010derni. Kmalu za izre\u010denim Berlin zapusti z zlatim medvedom, ki mu ga je prinesel kratkometra\u017eni <i>Incident pred banko<\/i>. Poznamo ga predvsem po nedavnih odmevnih celove\u010dercih \u2013 v Cannesu z veliko nagrado \u017eirije v sklopu Posebnega pogleda nagrajeno mojstrsko <i>Vi\u0161jo silo<\/i> (Force Majeure, 2014) in z zlato palmo oven\u010danim elitisti\u010dnim (v osnovi sicer s humanisti\u010dno intenco) <i>Kvadratom<\/i> (The Square, 2017) \u2013 a \u017ee za prvega, <i>Kitarskega mongoloida <\/i>(Gitarrmongot, 2004), je leta 2005 prejel nagrado FIPRESCI v Moskvi, mednarodno priznanje pa mu je prinesel drugi celove\u010derec<i> Nenamerno<\/i> (De ofrivilliga, 2008). Za svoj tretji celove\u010derec, <i>Igro <\/i>(Play, 2011), je prejel nagrado coup de coeur v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev in najvi\u0161je skandinavsko priznanje, nagrado Nordijskega sveta.<span class=\"Apple-converted-space\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>Iz njegovih najzgodnej\u0161ih, specifi\u010dnemu ob\u010dinstvu namenjenih, amaterskih \u0161portno-dokumentarnih kratkih filmov <i>Prosti radikali 1 in 2 <\/i>(Free Radicals, 1997\u20131998), ki jih je v prvi vrsti kot strasten smu\u010dar posnel, \u0161e preden se je pri\u010del zares zanimati za film in vstopil v filmsko \u0161olo, izhajata afiniteta do dolgih kadrov in pri\u010dakovanje do igralcev, da pred kamero uprizorijo, ustvarijo nekaj izrednega (ne le \u00bbpokrijejo\u00ab scenarij). Od decembra do aprila je tako \u00d6stlund na najstrmej\u0161ih pobo\u010djih v Evropi in ZDA v dolgih kadrih, ki ustvarjajo vtis odsotnosti re\u017eijske in monta\u017ene intervencije, bele\u017eil spektakularne trenutke adrenalina la\u010dnih turnih smuka\u010dev (po avtorjevih besedah sijajen nastop v primeru <i>Prostih radikalov <\/i>pomeni dolgo, dinami\u010dno, z raznimi vragolijami in vratolomnimi skoki nasi\u010deno vo\u017enjo smuka; z rezi bi le prikril napake). Prav smu\u010darski filmi iz devetdesetih so mu odprli vrta na \u0161tudij filmske re\u017eije na univerzi v G\u00f6teborgu, kjer danes tudi predava.<span class=\"Apple-converted-space\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>Pri ustvarjanju stremi k eti\u010dnemu imperativu odgovornosti. V svojih delih, ostrih, a tudi komi\u010dnih, predvsem pa natan\u010dnih antropolo\u0161kih \u0161tudijah sodobnega zahodnega \u017eivljenja, ki tematizirajo strah pred druga\u010dnim, konformizem v dru\u017ebi in skupinah, nasilje, prepad med dru\u017ebenimi razredi itd. ne \u017eeli le preigravati dolo\u010denih vzorcev, pa\u010d pa te\u017ei k izvirnosti, pri \u010demer izhaja iz lastnih izku\u0161enj. Pri izbiri likov sledi kriterijema: 1) <i>kak\u0161na bi bila najbolj zanimiva zasnova lika, \u010de imamo v mislih to, kar \u017eelimo v filmu osvetliti <\/i>in 2)<i> kak\u0161ne lastnosti bi morali pripisati liku glede na okolje, iz katerega izhaja.<\/i> To svojo \u00bb<i>\u0161ahovsko igro<\/i>\u00ab uravnote\u017ei s \u010dustvenim. Zdi se, da njegovi junaki ostajajo na povr\u0161ini, njihove poteze se skicirajo v pre\u010dudnih, a vsakdanjih, nerodnih situacijah z realisti\u010dnimi dialogi in skozi pomenljivo perspektivo kamere. \u010ceprav z nekaterimi temami postavlja pod vpra\u0161aj podobo navidezno idealnih skandinavskih dru\u017eb in mu mnogi pripisujejo lokalnost ter \u0161vedski humor, sam pravi, da ga bolj kakor \u0161vedska dru\u017eba zanimajo razli\u010dni profili.<span class=\"Apple-converted-space\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>Temeljni gradnik njegovih filmov je ob\u010dutenje sramu, ki se porodi v dolo\u010denih situacijah. <i>Naj se ostali ukvarjajo z ljubeznijo<\/i> in <i>Prizor iz \u017eivljenja \u0161t. 6882<\/i> temeljita na veristi\u010dni dokumentaristi\u010dni metodi in behavioristi\u010dnem pristopu: opazovanje \u010dlove\u0161kega vedenja in skupin ljudi \u2013 kako skupina, ki ji pripadamo, vpliva na na\u0161e vedenje in kak\u0161ne posledice prinese konformisti\u010dno vedenje, s \u010dimer <i>Prizor<\/i> postane pred\u0161tudija njegovega drugega celove\u010derca <i>Nenamerno<\/i>. Pri ustvarjanju izhaja iz skrbno premi\u0161ljenih situacij in odzivov likov nanje, kar ve\u010dkrat proizvede mra\u010dnej\u0161i humorni u\u010dinek (\u00bb<i>Uporaba lastnih izku\u0161enj je najbolj\u0161i na\u010din za ustvarjanje. Ni ti treba biti vedno junak ali tisti, ki dela prav, dovoli si, da se nor\u010duje\u0161 iz samega sebe in iz tega, kako neumno na nekaj reagira\u0161<\/i>.\u00ab). V domi\u0161ljenem kratkem filmu <i>Incident pred banko<\/i> na primer rekonstruira dogodek, v katerem se je zelo slabo zna\u0161el. S producentom Erikom Hammerdorffom sta bila 26. junija 2006 namenjena na \u0160vedski filmski in\u0161titut, ko je Hammerdorff na motorju opazil \u010dloveka s smu\u010darskima maskama. Tako sta postala pri\u010di ropa banke in ni se jima zdelo potrebno klicati policije, \u010de\u0161, \u00bb<i>uslu\u017ebenci imajo skrivni gumb, na katerega lahko kadarkoli pritisnejo.<\/i>\u00ab Nenavaden rop je bil vse kaj drugega kakor stereotipna, u\u010dinkovita akcija, ki smo jo ni\u010dkolikokrat videli v hollywoodskih filmih. Ker se mu zdi, da se filmska umetnost vse preve\u010d ponavlja, sam vselej izumlja nove, druga\u010dne na\u010dine. Pri ropu se zdi, da se kamera giblje, \u010deprav je igrano dogajanje zabele\u017eila stati\u010dna kamera, gibanje, kakor tudi pribli\u017eevanje dokaj nerodnih akterjev poleg roparjev, ki sprva vstopita celo skozi napa\u010den vhod, pa je ustvaril v monta\u017ei. Za natan\u010dno in blazno duhovito rekonstrukcijo spodletelega ropa je \u00d6stlund vpregel kar 90 gledali\u0161\u010dnikov.<\/p>\n<p>Maja Krajnc<span class=\"Apple-converted-space\">\u00a0<\/span>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V nekem intervjuju v sklopu Berlinala (leta 2010) je Ruben \u00d6stlund dejal, da bi raje kot celove\u010derce snemal kratke filme, \u010de bi ti prinesli toliko pozornosti kakor celove\u010derni.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[31],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4398"}],"collection":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4398"}],"version-history":[{"count":4,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4398\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4417,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4398\/revisions\/4417"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4398"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4398"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4398"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}