{"id":2970,"date":"2020-08-04T10:06:24","date_gmt":"2020-08-04T08:06:24","guid":{"rendered":"http:\/\/www.fekk.si\/?p=2970"},"modified":"2020-08-04T12:36:01","modified_gmt":"2020-08-04T10:36:01","slug":"efa-uvodnik","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/efa-uvodnik\/","title":{"rendered":"EFA: Kaj je lahko po \u010d. kor.* druga\u010de?"},"content":{"rendered":"<p>[vc_row][vc_column][vc_column_text]Za 20. stoletje lahko re\u010demo, da je bilo marsikaj, osvobajajo\u010de, tudi totalitarno, zlo\u010dinsko, tehnolo\u0161ko razvijajo\u010de, stoletje filma, a je bilo tudi triumf kapitala. Nebrzdanost kapitalo-parlamentarizma nas je popeljala tudi v 21. stoletje, v katerem odpustke kupujemo v trgovskih centrih in vojne niso \u00bbhladne\u00ab ali preseljene stran od gentrificiranih sosesk, temve\u010d jih politiki redno netijo kar doma znotraj dr\u017eave, ki ji vladajo. Ideologijo razdvajanja stalno subliminalno vdihavamo, vede ali nevede.<span class=\"Apple-converted-space\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>Prerez leto\u0161njega programa EFA najbolj\u0161ih evropskih kratkih filmov minulega leta po mnenju mno\u0161tva filmskih kritikov tako odra\u017ea nemalo frustracij dana\u0161nje dru\u017ebe, ne samo evropske (<i>Svoboda gibanja<\/i>, <i>Psi lajajo na ptice<\/i>), temve\u010d ka\u017ee tudi intimne probleme v tej dru\u017ebi, kjer jih odtujeni od vsega in vseh posamezniki ne uspemo razre\u0161iti (<i>Jajce<\/i>, <i>Dvigalec ute\u017ei<\/i>, <i>Fotrovske fore<\/i>, <i>Sok iz lubenice<\/i>). Izbor je v svoji pestrosti bogat tako v estetskih tehni\u010dnostih dokujev, animacije in igranega filma kakor tudi v mo\u010di njihove sporo\u010dilnosti.<\/p>\n<p>Vseeno pa bi izpostavil predvsem tri filme, ki po mojem mnenju najbolj jasno izrisujejo stanje sveta, v katerem \u017eivimo. <i>Rekonstrukcija<\/i> Ji\u0159\u00edja Havl\u00ed\u010dka in Ond\u0159eja Nov\u00e1ka spremlja mladoletnega delinkventa Oldo, kako skozi zaporni\u0161ko delo prestaja tlako, vzporedno pa se nam preko rekonstruiranja zlo\u010dina razjasnjuje vzrok prestajanja te kazni. Dokumentarec spomni na <i>Damjanovo sobo<\/i> (2008) Jasne Krajinovi\u010d, ki se je v svojem pretanjenem filmu soo\u010dila s podobno tematiko in ki je dejala, da so se ji ob snemanju dokumentarcev vedno odpirale nove razse\u017enosti, nova vpra\u0161anja \u2013 med njimi tudi od kod protagonistom pogum, da se spopadajo s polo\u017eajem, v katerem so se zna\u0161li. \u00bb<i>S\u010dasoma te popeljejo tako globoko, da spremenijo tudi tebe. Spremenijo tvoj pogled na stvari. Spreminjam se tudi jaz, spreminja se protagonist filma, pa tudi vsa ekipa.<\/i>\u00ab<span class=\"Apple-converted-space\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>\u010ceprav se Krajinovi\u010d loteva pripovedi po Damjanovi vrnitvi v dru\u017ebo, lahko tudi v <i>Rekonstrukciji<\/i> zaznamo potencialni problem postpenalne obravnave mladostnika. Upravi\u010deno se moramo vpra\u0161ati, kdo in kako pomaga takim mladostnikom in ali jim lahko uspe vklju\u010ditev nazaj v dru\u017ebo. Vse to pa nas opozarja tudi na vse ostale z roba dru\u017ebe: koliko pomo\u010di prejmejo oni?<\/p>\n<p><i>Eksces bo na\u0161a odre\u0161itev<\/i> (Morgane Dziurla-Petit) nadaljuje misel in prikazuje o\u010ditno abotnost konzervativnega in prestra\u0161enega razmi\u0161ljanja nekaterih, ki meji \u017ee na norost, a ta ne bo tako deklarirana, ker ima atribut potrditve \u2013 v politiki. Tako je kraj Villereau na skrajnem severnem obronku Francije z 996 prebivalcev pravi <i>\u00e9chantillon<\/i> prestra\u0161enih, zavr\u017eenih \u010dlove\u0161kih misli, ki se tu vendarle ohranjajo in razvijajo. Kot gledalce nas to sprva zabava, a \u010de izklopimo lastni cinizem bi nas obenem moralo strahovito stiskati, saj so to volivci ne samo skrajne desni\u010darke Marine Le Pen, temve\u010d tudi aktualnega predsednika Macrona. Kako se torej dolo\u010da, kaj je v dru\u017ebi sprejeto? Od kod in do kod sega norost in kako to, da lahko nori vodijo dr\u017eave?<\/p>\n<p>Zaklju\u010dil bi prav tako z dokumentarnim filmom <i>Svoboda gibanja<\/i> Maroana el Sanija in Nine Fischer,v katerem se spominjata Etiopijca Abebeja Bikile, prvega Afri\u010dana, ki si je pritekel zlato medaljo na olimpijskih igrah \u2013 pomenljivo je, da je bilo to v Rimu (l. 1960; Italija je Etiopijo sredi druge svetovne vojne okupirala) in da si jo je pritekel bos. Avtorja prek konstruiranega teka skozi fa\u0161isti\u010dni memorial, ki ga je v Rimu zgradil Mussolini, razmi\u0161ljata o pomenu Bikilovega teka za osvoboditev iz jarma kolonializma. Ob tem pomislimo na zdaj\u0161nje generacije temnopoltih in njihove boje ter na rasno vpra\u0161anje \u2013 ko nikakor ne moremo mimo dejstva, da je to eno najve\u010djih vpra\u0161anj v zgodovini \u010dlove\u0161tva, ki ga tudi predominantni \u00bbbeli\u00ab mo\u0161ki pogled kamere precej ustaljeno spregleduje. Ob tem se spomnimo tudi medrasnih konfliktov v ZDA in policijskih umorov temnopoltih Ameri\u010danov. Vse ve\u010d ljudem po vsem svetu tako kon\u010dno postaja jasno, da policija ni organ, ki re\u0161uje probleme, temve\u010d je najprej branitelj pravic vladajo\u010de politi\u010dne garniture in privilegiranega odstotka prebivalstva \u2013 vse pogosteje pa izvaja usmerjen rasisti\u010dni pritisk na ne-belsko populacijo. Rasizem je inerten, fa\u0161izem je tu!<\/p>\n<p>Zanimivo bo videti, kaj bo prineslo evropsko filmsko ustvarjanje po letu 2020, ki pomeni po evropski begunski krizi leta 2015 nov mejnik \u010dlove\u010dnosti tega stoletja \u2013 koliko empatije \u0161e premoremo, za koliko stvari nam je \u0161e mar, ali bomo premagali apatijo in cinizem ter komu bomo \u0161e pomagali? Trenutno je videti, da pri\u010denjamo ponovno \u0161teti zgodovino, saj vsi slutimo, da nas bo to leto spremenilo, da bo po tem letu vse druga\u010de. Ne vemo pa \u0161e, kako zelo bo po <i>\u010d. kor.<\/i> (* \u010dasu korone) zares druga\u010de.<\/p>\n<p>Rok Govednik[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Za 20. stoletje lahko re\u010demo, da je bilo marsikaj, osvobajajo\u010de, tudi totalitarno, zlo\u010dinsko, tehnolo\u0161ko razvijajo\u010de, stoletje filma, a je bilo tudi triumf kapitala.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[31],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2970"}],"collection":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2970"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2970\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4418,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2970\/revisions\/4418"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2970"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2970"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2970"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}