[vc_row][vc_column][vc_column_text]Pisati o filmih Eme Kugler je te\u017eko; ker je vsakr\u0161en poskus interpretacije vnaprej neizbe\u017eno zapisan propadu (zgodba v klasi\u010dnem smislu avtorice sploh ne zanima), opis njenih filmov pa v dobrem primeru uspe\u0161na ekfraza, v slabem pa suhoparna transkripcija gibanja na platnu v besede, se njenega dela nikakor ne smemo lotiti s konvencionalnega stali\u0161\u010da naracije ali \u017eanrske klasifikacije. Kot pravi sama, je to \u00bbpredal\u010dkanje\u00ab, ki slu\u017ei le temu, da se film proda.<\/p>\n
Zanimivo analizo lahko morda ponudi razmi\u0161ljanje o povsem temeljnih zakonitostih filmske podobe v delu Eme Kugler, zakonitostih, ki so v zgoraj omenjenih konvencionalnej\u0161ih analizah (kadar se te nana\u0161ajo na prav tako konvencionalne filme) pogosto sprejete za samoumevne: to je ustvarjanje filmskega prostora prek kadrov, sopostavljenih z rezi. Klasi\u010dna koncepcija filmskega posnetka (s katero podzavestno gledamo veliko ve\u010dino narativnih filmov) gre nekako takole: prostor in \u010das znotraj posnetka sta kontinuirana in realisti\u010dna. Prostorsko-\u010dasovno kontinuiteto pa nevarno ogrozi vsak rez, ki lahko \u2013 \u010de ne upo\u0161teva strogih pravil za ohranjanje kontinuitete (prepoved skoka \u010dez os, ujemanje pogledov filmskih likov itd.) \u2013 ustvari ob\u010dutek, da smo se z enim samim rezom premaknili v povsem nov (nepovezan) prostor in \u010das.<\/p>\n
Glede na to, da so pravila za kontinuiteto klju\u010dnega pomena pri na videz nemotenem odvijanju naracije, ki \u017eeli skonstruiranost svojega filmskega prostora zakriti, se ne zdi presenetljivo, da sta kontinuiteta in realizem prostora in \u010dasa v filmih Eme Kugler precej druga\u010dna od opisanega. Prostor v njenih filmih ni ve\u010d dobeseden kot v konvencionalnem filmu (sprehod nekega lika od ene to\u010dke do druge ni le sprehod od ene to\u010dke do druge), ampak metafori\u010den, asociativen in simboli\u010den \u2013 kar takoj spomni na prostor v gledali\u0161\u010du, kjer lahko igralci na nekaj metrih odra prehodijo dolge poti v \u010dasu, poti v mislih, poti med razli\u010dnimi svetovi \u2026 \u010ce je npr. hoja v konvencionalnem filmu potemtakem dobesedna, je vsako gibanje na odru metafori\u010dno, koreografirano in simboli\u010dno. Prav to je glavna zna\u010dilnost filmskega prostora in gibanja pri Emi Kugler \u2013 za metafori\u010dne in asociativne preskoke v \u010dasu in prostoru filma ne potrebuje rezov, zdi se, da z atmosfero ter gibanjem likov in kamere v vsakem kadru mnogokrat razbije kontinuiteto podobe in jo znova pove\u017ee v neko novo konfiguracijo. Zaradi tega hodijo njeni liki \u017ee znotraj posameznega kadra po razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih, po razli\u010dnih arhetipskih pomenih, po zvokih \u2026\u00a0<\/span><\/p>\n Ustvarjanje gledali\u0161kega prostora v filmu odpre \u0161e eno vpra\u0161anje: kak\u0161en je v gledali\u0161kem prostoru, kadar se ta pojavi na filmu, status telesa? Prav gledali\u0161\u010de je, tudi v svoji najbolj radikalno avantgardni obliki, metafori\u010dnosti in simbolnosti odrskega prostora navkljub, vedno neizbe\u017eno zadelo ob dobesednost telesa; dobesedno telo je bilo od nekdaj zadnja neizbrisljiva meja, poslednja postavka, do katere je lahko gledali\u0161\u010de pri\u0161lo. Prav to mejo, ki jo neizbe\u017eno predstavlja dejstvo, da je telo sestavljano iz mesa in krvi ter se ga ne da po potrebah za metafori\u010den pomen upogibati in zvijati po \u017eelji, sta pogosto preiskovala body art in konceptualna umetnost na splo\u0161no, od zaletavanja teles Marine Abramovi\u0107 in Ulaya pa do plazenja po \u010drepinjah Chrisa Burdna. A digitalizacija filma daje filmski podobi nov pomen in potencial; telo, ki je v gledali\u0161\u010du in performansu \u0161e vedno neizbe\u017eno dobesedno, je lahko z digitalnimi manipulacijami v filmu metafori\u010dno in simbolno; sobivanje metafori\u010dnega (gledali\u0161kega) prostora s simbolnim (filmskim in manipulabilnim) telesom pa je eno najbolj zanimivih sozvo\u010dij, kar jih najdemo v delu Eme Kugler.<\/p>\n V filmih Eme Kugler se telo pojavlja vedno znova, nikoli kot dobesedno in izkustveno telo, ampak vedno kot arhetip in metafora. Najbolj zanimiv primer metafori\u010dnosti telesa najdemo na za\u010detku filma Postaja 25<\/i> (1997) \u2013 ki bo tudi prikazan v tokratnem Instant kultu \u2013 kjer lik \u017eenske pri maternici razpre svojo obleko, z digitalno manipulacijo podobe pa se poka\u017ee notranjost maternice. A notranjost telesa, v katerega pogledamo, ni krvava, navla\u017eena ali pulzirajo\u010da, temve\u010d je tkaninasta \u2013 namesto iz mesa in tkiva je maternica se\u0161ita iz rde\u010dega blaga. Telo, ki je v avantgardnem gledali\u0161\u010du in performansu obenem za\u010detna to\u010dka in zadnja postavka prav zato, ker je njegovo dobesednost nemogo\u010de prese\u010di, je v filmih Eme Kugler klju\u010dno druga\u010dno; telesa v njenih filmih so se\u0161ita, stkana in izvezena. Kot lahko vidimo v filmu Menhir<\/i> (1999), dostopnem na portalu DIVA, ni telo osnovna lastnost \u010dloveka, iz katere izhaja vse ostalo, ampak je resni\u010dno telo obleka, kostum, ki si ga je \u0161ele treba oble\u010di. Obleka (pogosto iz krvi in tkiva), ki jo v svojih filmih Ema Kugler z likov neprestano sla\u010di, da bi iz njihovih teles naredila novo \u2013 po njenih \u017eeljah in predstavah upognjeno \u2013 telo.<\/p>\n Oskar Ban Brejc[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pisati o filmih Eme Kugler je te\u017eko; ker je vsakr\u0161en poskus interpretacije vnaprej neizbe\u017eno zapisan propadu (zgodba v klasi\u010dnem smislu avtorice sploh ne zanima), opis njenih filmov pa v dobrem primeru uspe\u0161na ekfraza, v slabem pa suhoparna transkripcija gibanja na platnu v besede, se njenega dela nikakor ne smemo lotiti s konvencionalnega stali\u0161\u010da naracije ali \u017eanrske klasifikacije.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[31],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2966"}],"collection":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2966"}],"version-history":[{"count":11,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2966\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4425,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2966\/revisions\/4425"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2966"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2966"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/arhiv.fekk.si\/2020\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2966"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}